Zakaj izbrati drugačno poročno dekoracijo

Prav vsaka nevesta želi na poročni dan, ta posebni dan v življenju, sijati, žareti in s pogledom vsem sporočati, da je srečna. Na ta dan mora biti vse popolno in posebno. Nevesta se mora najprej urediti zase, šele nato za druge, tudi ženina, saj bo le tako lahko izžarevala samozavest in s ponosom rekla »da«.

Za svojo poroko – tako kot za vse druge pomembne dogodke – sem imela izdelano idejo, kaj si želim, in kot vedno je bila ta predstava o posebnem dnevu posebna, drugačna od želja večine bodočih poročenih žensk. Vedela sem, da nisem tipična nevesta, saj tudi nisem čisto običajno dekle. Vsako je nekaj posebnega, unikatnega. Moja drugačnost se je najprej pokazala pri izbiri obleke, saj si sebe enostavno nisem znala predstavljati v razkošni, dolgi beli obleki. To se je le še potrdilo v nekaj poročnih salonih, kjer sem pomerila več čudovitih poročnih oblek, ki so tudi lepo poudarile ravno pravšnje dele moje postave, a to preprosto nisem bila jaz. Na koncu sem se odločila za kratko belo poročno oblekico – za katero sem v hipu začutila, da je tista prava – zadovoljna sem bila z delom frizerke in maskerke, ki je uspešno skrila mozolje, ki na tako poseben dan še posebno radi malo zamajejo samopodobo, in v poročni opravi sem se počutila odlično. Ker sem že od malih nog ustvarjalka, sem želela za čim več drobnih, a zelo pomembnih malenkosti poskrbeti sama, saj bi komu drugemu težko razložila, kaj natančno sploh želim.

Nejasna ideja se je hitro razjasnila, ko sem v roke vzela blago – in iz njega začela ustvarjati svoj poročni šopek – pomemben člen poročnega dne, ki izraža osebnost neveste. Pred tem sem malo razočarano zapustila nekaj cvetličarn, saj se je ponudba cvetja ponavljala, nikjer pa se mi ni zdela nič posebnega. Ampak na tako pomemben dan mora biti šopek ravno to – poseben! Zelo hitro sem opustila misel o poročnem šopku iz pravega cvetja in vsak dan iz blaga ustvarila nekaj novih cvetov.

Takrat še nikomur ni bilo jasno, kaj sploh počnem, saj med ustvarjalnim neredom res še ni bilo mogoče prepoznati videza končnega izdelka. Nekateri so bili celo malo skeptični, jaz pa sem samo poslušala sebe in rezala, šivala, izbirala blago, primerjala barve, iskala prave odtenke. Dan za dnem sem pletla svojo zgodbo o popolnem poročnem šopku, ki je čez nekaj mesecev na točno določen dan – dan najine poroke – dajal moji podobi piko na i. Vsi so ga občudovali in kar nekaj jih je sprva mislilo, da je šopek izdelan iz pravega cvetja. Ob odgovoru, da je iz blaga, so začudeno potipali liste nekaj cvetov. In ker sem ga v rokah držala jaz, jim je kaj hitro postalo jasno, saj je pri meni vedno nekaj vsaj za odtenek bolj nenavadno in posebno. Taki so bili tudi naprsni šopki ženina in svatov, ki so uspešno prestali veliki dan, saj so še danes, več kot pol leta po tem, točno taki kot nekaj tednov pred poroko, ko so bili dokončani. Želela sem, da se rdeča nit vleče skozi celotno poročno pravljico, zato sem enake cvetove uporabila tudi za dekoracijo vhodnih vrat nevestinega doma, prostora za pogostitev svatov in okrasitev blazinice s poročnima prstanoma.

Ob toliko skrbeh, ki jih ima bodoča nevesta pred poroko, zelo pomirjujoče deluje dejstvo, da za vsaj nekaj pomembnih stvari ni treba (več) skrbeti – poročni šopek, naprsne šopke in poročno dekoracijo, izdelano iz blaga, saj izdelani že nekaj dni prej čakajo na svojem mestu, zdržijo v katerih koli vremenskih pogojih in predvsem ostanejo za vedno. Svoj poročni šopek bom lahko hranila v njegovi prvotni obliki mnogo let in kadar koli ga bom srečala med brskanjem ali pospravljanjem omar, se mi bo na usta narisal nasmeh – prav tak, kot sem ga nosila tistega usodnega dne.

Idejka - Deja Horvat