KO SANJE POSTANEJO RESNIČNOST

IN SE JE ZAČELO

»Ana, bi se poročila z mano?«

Sedela sva na leseni klopci pod mogočnim istrskim hrastom s čudovitim razgledom na morje in slovenska obmorska mesteca. Za piko na i je romantičnemu trenutku prisostvoval še jesenski sončni zahod. »Ja, seveda!« je bil moj odgovor. A s solzami sreče v očeh sem svojemu novopečenemu zaročencu brez oklevanja takoj postavila pogoj: »Samo nekaj mi obljubi – da se bova poročila na Obali!« Čeprav sva vedela, da bo poroka šele čez slabo leto, sem začela svoje želje in ideje glede lokacije realizirati že naslednji dan!

Vsaka bodoča nevesta navadno sanjari o svoji sanjski poročni obleki, a jaz sem sanjarila o idealni lokaciji ob morju. Cerkveni del sva si takoj zarisala v idilični cerkvici v Strunjanu. Civilni del in prostor pogostitve pa sta ostala uganka. Obema je bilo jasno, da si želiva preprosto poroko v manjšem družinskem in prijateljskem krogu. Tako so za gostijo takoj odpadli vsi hoteli in podobne lokacije, ki so »dišale« po razkošju.

Priznam, da sem bila precej razočarana, ko sem ob brskanju po spletu naletela le na tri lokacije, ki so vsaj približno ustrezale najinim merilom. Med njimi sem eno takoj izločila, saj se mi je zdela precej oddaljena od Strunjana. Tako sva se nekega dne odpravila na Obalo, da si ogledava ostali dve, ki bi utegnili biti idealni za praznovanje najinega dne.

VSE SE ZGODI Z NAMENOM

V življenju me vodi načelo: vse se zgodi z namenom, nič ni naključje. In tudi ta dan se je to vodilo izkazalo kot pravo. Namreč, ob iskanju ene izmed lokacij sva nekoliko skrenila s poti in se peljala proti Šmarjem. Ko sva spoznala, da ne greva v pravo smer, sva se obrnila in se peljala po hribčkih slovenske Istre nazaj proti Dragonji. Med občudovanjem prelepe pokrajine naenkrat zagledam tablo Turistična kmetija Tonin. »Stoj!« sem vzkliknila. »To je očitno tretja lokacija, ki sem jo izločila zaradi oddaljenosti. Konec koncev pa le ni tako oddaljena! Pojdiva pogledat, saj imava čas!« In tako sva zavila proti vasi Puče. Počasi sva se peljala skozi strnjeno vasico do njenega roba, kjer se je odprl prelep pogled na dolino reke Dragonje, istrske vinograde in oljčnike. Pogledava na levo in zagledava hišo, obnovljeno v istrskem stilu z romantičnim stopniščem. To je to! V trenutku sva bila očarana! A hitro naju je veselje minilo, ko sva ugotovila, da ni doma nikogar, ki bi nama lahko dal potrebne informacije. Tako sva se že skoraj odpeljala, ko je na lično urejeno dvorišče zavil avto in je iz njega stopil mlad fant. »Vama lahko pomagam?« »To pa ni naključje!« me je prešinilo in vidno vzhičena sem hitela razlagati najine želje glede poroke.

VSE BLIŽJE NAJINI SANJSKI POROKI

Prijazen lastnik turistične kmetije, Luka, naju je najprej pospremil v notranjost hiše, kjer je mojo pozornost takoj pritegnila kombinacija pristnega kamna in lesa, kar prostor naredi preprost, a bogat. Zidan kamin nasproti vhodnih vrat pa ustvari domačnost in toplino. Ko sem tako uživala ob misli na najin poročni ples sredi sobe, mi je pogled uhajal na vrata, ki vodijo za hišo.

Luka naju je peljal na teraso za hišo, od koder se odpira čudovit pogled na urejen travnik, obkrožen z oljčnim nasadom, v ozadju pa se bohotijo istrski vinorodni griči. Moj nasmešek sreče se je naenkrat razlezel v smeh, ko sem na koncu travnika zagledala dva oslička, ki sta naju pozdravila na svoj način.

V trenutku se mi je na terasi zarisal prizor civilnega obreda, lastnik pa je predlagal, da bi ga lahko izpeljali tudi med oljkami. Oh, kako lepo – poroka na prostem! In tako se je mozaik najinega poročnega dne začel sestavljati kar sam od sebe. Ko pa smo prešli še na meni za poročno večerjo, je mozaik postal skoraj idealen. No, manjkal je samo pogled na morje, a so vsi ostali aduti Turistične kmetije Tonin zasenčili to željo.

Hrana, ki jo ponujajo na domačiji Tonin, je izključno domača. Še posebno domačnost pa ustvarijo s postopkom priprave mesa – izpod peke in na gradeli. To si štejejo kot posebnost v ponudbi, ki je hkrati tudi neke vrste atrakcija (poleg osličkov in ostalih živali). Seveda pa k dobri hrani sodi tudi vrhunsko domače vino, ki sva ga poskusila že tisti dan.

Ko se je vse tako lepo ujemalo z najinimi željami (in konec koncev tudi s poročnim proračunom!), sva na koncu izvedela, da ponujajo tudi apartmaje, kar je res idealno glede na to, da bi večina najinih gostov potrebovala prenočišče.

Z bodočim možem nama sploh ni bilo treba ubesediti najine odločitve, saj sva si s pogledi in nasmeški povedala že vse!

VSE JE BILO TAKO, KOT MORA BITI

Ko sva tako določila datum poroke in potrdila rezervacijo, je vse teklo samo od sebe. Družini Pucer sva popolnoma zaupala celotno organizacijo civilnega obreda in večernega slavja, saj sva vedela, da se bodo maksimalno potrudili, da nama bo poročni dan ostal v lepem spominu, pa čeprav ni šlo čisto vse po zamišljenem planu. In točno tako je tudi bilo!

Mislim, da vsaki bodoči nevesti največ pomeni to, da je lahko na tako pomemben dan v življenju sproščena in ji ni treba misliti, ali vse stoji na svojem mestu. Pucerjevi so poskrbeli še za takšne detajle, ki sva jih opazila šele na poročnih fotografijah. Celotno vzdušje in energija družine pa sta bila tako harmonična, da lahko iskreno rečem, da je bil najin poročni dan idealen, pa čeprav sva pogled na morje zamenjala za pogled na prelepo slovensko Istro.