Vse se je začelo z elektronskim sporočilom, ki sem ga hkrati poslala mojim dragim prijateljicam. »Poročila se bom!« je bil prvi vzklik, ki pa mu je v naslednji vrstici sledilo skoraj še pomembnejše vabilo na dekliščino.
Glede datuma smo se uskladile s fanti, ki so odredili, da nam pripadajo kar štirje dnevi za to posebno praznovanje (oni so se v istem času mudili na Nizozemskem). Wooohooo, noro! Ko sem to sporočila mojim dekletom, je med vsemi nami kar završalo in pričakovanje se je začelo.
Vedela sem, da bo to zahtevalo kar nekaj priprav, zato sem med vsemi izbrala tri odgovorne organizatorke. Po mojem mnenju se za tako postavo (skupaj 17 deklet) že kar spodobi pravi mali organizacijski odbor. To se je izkazalo za odlično potezo, saj so dekleta s skupnimi močmi pripravila zares nepozabno dekliščino, ki bo meni, in verjamem da tudi njim, za vedno ostala v spominu.
Tri mesece sem, dan za dnem, odštevala ure do pričetka, tako sem se veselila tega posebnega vikenda. Že to, da bodo zbrane vse moje prijateljice na kupu, je bilo svojevrstno darilo. Celoten program je bil zame do zadnjega presenečenje, saj do tik pred zdajci nisem vedela niti, kam točno me nameravajo odpeljati, kaj šele, kakšne pikantne podrobnosti so si zamislile. Priznam - edino, kar me je malo skrbelo, je bilo, kako bo toliko žensk iz različnih vetrov na kupu skupaj zdržalo štiri dni, ampak še tukaj je bil moj strah popolnoma odveč. Psihično pa sem se seveda pripravila na vse mogoče naloge in izzive, čeprav sem čutila, da bodo vsi navihani in v vsaj približno v mejah dobrega okusa.
In tako je tudi bilo. Moje drage prijateljice so mi pripravile ne le kopico nagajivih nalog, spontanih izzivov in hudomušnih navodil, pač pa tudi en kup čudovitih presenečenj in daril, ki so vsemu skupaj dala še poseben pečat.
Skupaj smo preživele štiri krasne dni in v tem času smo se kar nekajkrat huronsko nasmejale do solz, ušpičile precej norij in tudi kakšen mini prekršek, pojedle preveč pic, izmenjale nešteto ženskih modrosti, predebatirale vse o moških in se pri tem niti enkrat skregale. Bomba.
Začelo se je v četrtek s fensi večerjo v eni izmed ljubljanskih restavracij. Ko sem stopila v prostor, me je pričakalo celo omizje nasmejanih mičnih gospodičen, čudoviti pogrinjki, za vsako po ena rožica za v lase, za mene pa dodatno še improvizirana tančica, ki me je nato 3 dni spremljala na vsakem koraku.
Bila sem hvaležna, da me niso odele v kakšno čudno »poročno« opravo, so me pa vseeno »oplemenitile« ravno toliko, da se je na daleč videlo, da gre po cesti bodoča nevesta, ki se bliža usodnemu da-ju, pripadajoče gospodične pa so ji pri tem v oporo.
Že na večerji sem začela prejemati male kuvertice, v katerih so me čakala lično zapakirana navodila za izzive, ki so jih punce pripravile. Za začetek sem po uvodnem nagovoru dobila predsem kup predmetov in morala ugotoviti, katera in zakaj je kaj prinesla ter povedati še zgodbico, povezano s predmetom. O moj bog, nisem vedela, da imam tako zaskrbljujoče slab spomin! Polovico predmetov sem še nekako pogruntala, pri drugi polovici pa sem se pošteno namučila, da sem vse razvozlala.
Večerjo smo vmes že zdavnaj pospravile. In že je bil na vrsti nov izziv. Pred seboj sem zagledala velik cekar, poln svežega cvetja, zraven pa listek: »Ti si dragocena roža in M. je srečnež, da te ima. Drugi mogoče nimajo te sreče, zato jim polepšaj večer tako, da jim prodaš rožico«. No, tukaj sem se odrezala bolje kot pri prvem izzivu, saj smo v kakšni uri sprehoda po starem mestnem jedru nabrale okoli 200 evrov. Baje, da sem bila zelo prepričljiva :).
V nekem trenutku smo čisto slučajno pristale na karaokah (kakšno naključje neki!), kjer so mi že v naprej naročile Hajde da ludujemo in mi v roke prav prijazno porinile mikrofon. Res je, da nisem ravno Tajči, ampak vzdušje je bilo odlično, z mano je plesal ves lokal! Prvi večer smo tako zaključile s koktajli, plesom na šanku in obvezno skupinsko sliko pred mestno hišo. Kot taprave turistke.
Čeprav so mi prejšnji večer prijateljice obljubile burek, so me za zajtrk odpeljale v moj najljubši lokal v mestu, to je Bistro Bazilika. Tam smo, kot kakšne dame v poznih dvajsetih prejšnjega stoletja, v miru pozajtrkovale, spile svoje kavice in se posladkale z odlično figovo pitko, ki jo je Darja naredila samo za nas.
Popolno jutro. Ahh, še zdaj uživam z vsako celico, če se v mislih prestavim v tisti dve urici. Za piko na i pa je sledilo še eno presenečenje, ko sem prejela naslednjo kuverto-darilo, v kateri se je skrival bon za čisto pravi foto session (vključno s profi frizuro in make-upom)! Kakšno darilo, lahko si predstavljate, da me je skoraj sezulo! Res zabavno doživetje, ki sem ga malo kasneje z veseljem izkoristila.
Po finem-zdravem-njami zajtrku smo se od manjšega dela ekipe poslovile in se v nekoliko okrnjeni postavi podale proti Zadru. Jeeeej, na morje gremo, sem pomislila, in skoraj takoj v roke prejela nov izziv ...
Kako se je dekliščina nadaljevala v Zadru, pa si preberite v naši naslednji objavi. Prisežemo - splača se vam :)
Ali
VŠEČKAJ fotografije tebi ljubih porok in s tem prispevaj svoj
glas v Zaobljubini tekmi za najlepšo poroko leta.