Nevestin dnevnik

Najlepše stvari se po navadi zgodijo popolnoma nepričakovano. To se je zgodilo tudi meni. Dogodek, o katerem sem sanjala zelo dolgo časa ter sanje že skoraj opustila, se je uresničil. Ko so se te sanje uresničile, je bil čas za to ravno pravi. Moj dragi je poskrbel za to, da je bil dogodek tako čaroben, da se mi še danes ob misli na to utrne solzica sreče. Vzdušje tistega lepega poletnega večera je bilo popolno, ko me je vprašal, ali bi se poročila z njim. Ta večer mi bo za vedno ostal v spominu.

Verjetno so vse zaroke nepozabne, vsaka vzdihuje za svojim posebnim in zelo osebnim trenutkom in tako je tudi prav. Za vsakega posebej mora biti vse popolno. O najinem posebnem trenutku ne bom pisala, razkrila sem že dovolj, saj bi nekaj stvari rada ohranila le za naju.

Zanimivo je bilo jutro po zaroki, saj nisem mogla spati in sem se zbudila že okoli pol petih zjutraj. Potem sem slabo uro le zrla v prstan in še kar nisem mogla verjeti, kaj se je prejšnji večer zgodilo. Načeloma se mi stvari, ki si jih res želim, tudi uresničijo. To se po navadi zgodi zato, ker jih sama uresničim, vendar pri zaroki nisem mogla sama prav ničesar narediti. Tukaj sem lahko res samo umaknila roke in čakala.

Morda je zaroka prav zato tako magičen dogodek, ker je popolno presenečenje za partnerja. In kako sem to doživljala še naprej? Šele jutro po zaroki sem začela dojemati, da se bo zgodilo to, na kar sem čakala tako dolgo časa. Pravzaprav mi je moj partner, zdaj zaročenec, dal zeleno luč in mi povedal, da me želi imeti ob sebi za vedno. Takrat sem ugotovila, da bom nevesta in da POROKA BO. Ampak kje začeti? No, o tem, pa v naslednji objavi. Že komaj čakam!