NIKOLI SE NE BOM POROČILA!

Vedno sem govorila, da jaz se pa ne bom poročila. Iz mene je govorilo prepričanje sodobne, svobodne ženske, ki ima popoln nadzor nad svojimi življenjskimi odločitvami. Sem pametna, privlačna, polna energije, ambiciozna in močna. Za preživetje nikakor ne potrebujem moža, ki bi me omejeval.  Vseeno smo leta 2018, ne 1920.

Moje prepričanje je potrdilo nekaj porok, ki sem jih obiskala, kot gostja. Mogoče je moškim to, da se s poroko vse konča, smešno, meni pa se zdi predvsem poniževalno in skrajno neumno. Da bi cele dneve samo kuhala in likala, obenem pa ne bi niti slučajno več bila objekt partnerjevega poželenja? Še bolj sem bila odločena: poroka definitivno ni zame.

LJUBEZEN NE POTREBUJE POTRDILA

Z Urošem sva postala par pri osemnajstih letih. Pri štiriindvajsetih sva se preselila v skupno stanovanje in pri šestindvajsetih sem zanosila. Da je najina ljubezen trdna, da sva kompatibilen par, ki je kos vsem preprekam, da se spoštujeva, ljubiva in znava sklepati kompromise, nama je že dolgo jasno. Da bi za to potrebovala potrdilo, se mi je vedno zdelo odveč. Poroka in ljubezen sta dve popolnoma različni stvari. Ljubezen je večna, poroka pa je že zdavnaj izgubila ves svoj smisel. Pri vseh teh ločitvah in ''uživaj življenje'' prepričanjih.

Pred skoraj dvemi leti, malo pred Nininim drugim rojstnim dnevom, me je Uroš zaprosil za roko. ''Rad bi ti rekel žena, ne pa punca.'' ''Hmm, jaz pa bi v vrtec rada poklicala in ne porabila tri stavke, da bi povedala čigava mamica kliče.'' Pa sta to dovolj kredibilna razloga za poroko? V bistvu greva lahko samo na urad in vse skupaj zapečativa. Jaz spremenim ime in denar, ki bi ga porabila za poroko, nameniva prenovi stanovanja ali pa vsaj nekemu daljšemu potovanju. Pa ja ne bova šla v vso to klišejsko ceremonijo, ki ničesar ne spremeni?

STRAH?

Zdaj vem, da je iz mene vedno govoril strah. Strah, da bi postala samo ''žena'', lažno prepričanje, da bom manj svobodna, da bom šibkejša, omejena, postavljena v vlogo, ki me ne opisuje take, kot vem, da sem. Zdaj vem, da so vsa prepričanja o večni mladosti, neukrotljivosti in lažni samozavesti, v resnici izhajala iz moje nesamozavesti. Strah, da nama ne bi uspelo, strah, da si bom zaprla možnosti, če bi me Uroš zapustil, strah, da bom s poroko več izgubila, kot pridobila.

Poroka v resnici spremeni vse.

Je dokončen dokaz, da sta dve osebi pripravljeni žrtvovati popolnoma vse, kar imata, in svoje življenje deliti samo z eno osebo. Pripravljeni sta se odpovedati lažni svobodi, lažnim površinskim možnostim, lažni večni mladosti in si priznati, da je bistvo vsega v resnici globoka ljubezen, ki jo z veseljem priznata pred vsemi, saj jima bo to dalo nepremagljivo moč, neskončno zavezništvo in možnost, da se končno nehata pretvarjati, da sta boljša, močnejša in svobodnejša, če sta sama.

Sem pametna, privlačna, polna energije, ambiciozna in močna. In vse to se bo v naslednjem letu še utrdilo, saj me bo pri vsem tem podprl moj mož. Ja, pripravljena sem! POROČILA SE BOM! In to bo najlepša poroka vseh časov. - Anja Oman

Foto: Shutterstock