V zadnjem letu skoraj nobena kava s prijatelji ali sorodniki ni minila brez stavka »Kako pa je sedaj z vajino poroko?«. Po skoraj točno dveh letih od najine zaroke, pa jim bom končno lahko, brez »grimasaste face« in izgovorov, tudi jaz povedala – Poroka bo konec avgusta!
Če ste ravnokar pogledali na koledar, ste verjetno ugotovili, da sva se (bolj sem, saj je organizacija prepuščena meni) organizacije poroke, v primerjavi z večino parov, lotila nekoliko pozno, približno dva meseca prej.
Ker verjamem, da to ne bo ovira, kvečjemu zanimiv izziv, sem se odločila, da z vami delim svojo izkušnjo organiziranja poroke, da se boste lahko sami prepričali, ali mi je uspelo in kako so potekale priprave. V dobrih dveh mesecih bom z vami delila doživetja organizacije, izbiranja ponudnikov in detajlov za najin dan zaobljube. Mogoče skozi izkušnjo najdeš tudi ti kakšno zanimivo idejo ali nasvet.
Zdelo se mi je, da sem izčrpala že vse svoje ideje, ideje prijateljev in znancev. Vsakič, ko je tema nanesla na poroko, sem izkoristila za vprašanje, ali kdo pozna lokacijo, ki bi izpolnila vse najine želje (poroka na prostem, ki ima tudi v primeru slabega vremena plan B, obred in slavje na enem mestu, intimen prostor brez firbčnih mimoidočih, možnost, da na sami lokaciji prespiva, poleg tega pa nama mora ob prihodu tja zaigrati srce), a predloga, ob katerem bi mi zaigralo srce, nisem dobila.
Nekega spomladanskega dopoldneva, ko mi je moja mala dovolila za pol urice skočiti za računalnik, pa sem ponovno po naključju našla zanimiv gradič v eni od najlepših slovenskih pokrajin – Goriških Brd. Spomnila sem se, da sem lokacijo enkrat že videla (ko še nisem resno razmišljala o svoji poroki), a mi je popolnoma ušla z glave. Ko sem na ekranu zagledala fotografijo Grada Gredič, se mi je takoj zazdelo, da bi to lahko bila tista prava izbira. Hitro sem odprla elektronsko pošto in se pozanimala glede razpoložljivosti in ponudbe, ki mi je bila takoj všeč.
Ker sem vedela, da če se ne bom podvizala in za lokacijo navdušila še svojega dragega ter hitro rezervirala še edini razpoložljiv termin, poroke ne bo še kar nekaj časa. Zato sem se brez pomisleka odločila, da nekega petka, na poti proti obali, nekoliko skrenemo s poti (z nama je bila tudi hči) in obiščemo Grad Gredič in si še v živo prepričamo, ali je izbira prava.
Ker sem se za ogled odločila brez predhodne najave, me je celo pot malo stiskalo, saj si res nisem mogla privoščiti, da moja najdražja pripeljem tako daleč za prazen nič. Kamen se mi je odvalil od srca, ko smo v majhni vasici, s čudovitim pogledom na vinorodno deželo, parkirali avto in od tam zagledali, da so vrata Grediča odprta. Ne samo to, tam nas je pričakala celo gospodična Polona, s katero sem bila v kontaktu. To je bilo še dodatno znamenje, da nama je lokacija mogoče res usojena. Da o čudoviti okolici, ki vzame dih, sploh ne govorim.
Sledil je standardni ogled, ki me je z vsakim korakom bolj navduševal. Od čudovite terase, s katere se razprostira pogled na vinograde, moderne vinske kleti, ki nudi božanski ambient za civilni obred v primeru dežja, elegantne restavracije za slavje in moderno opremljenih sob, ki nudijo nepozaben zaključek slavja. Takoj sem vedela, da si najino poroko želim prav tu. A saj veste, vedno sta potrebna dva, zato me zanimalo, kako bo Gredič komentiral Jaka.
Ko smo se usedli v avto, je bil sumljivo tiho in to mi prav nič ni bilo všeč, zato sem počakala še par minut in nato previdno vprašala. In, kako se ti zdi?
Nadaljevanje sledi :).
Ali
VŠEČKAJ fotografije tebi ljubih porok in s tem prispevaj svoj
glas v Zaobljubini tekmi za najlepšo poroko leta.