Zaroka - zgodba po moško

#spomininaleto2013

Nasprotja se privlačijo.

Ne verjameš?

Zakaj pa misliš, da sem jaz – pleško z rdečo brado, kot vampir belo kožo, posut s pegicami kot sveže izležen jajček – dobil za ženo najlepšo žensko na svetu?
Ne, nimam milijona na bančnem računu in ne, nimam ogromnega ti*a. #sadbuttrue

NASPROTJA SE PRIVLAČIJO

Ni namreč vse le v dolžini penisa in/ali denarju.
Moja izvoljenka Manca je na prvi pogled moje popolno nasprotje. Ona je majhna ter malo čudna, jaz pa sem velik ter precej bolj čuden in po neki še bolj čudni logiki nama precej dobro laufa! Prebrodila sva tudi tisto sedmo leto zveze, ko naj bi šlo vse narobe, pa mojo selitev v tujino ...
Še vedno sva skupaj in še vedno se imava rada.
Vsak dan (če odštejemo nekaj dni po prvem križcu na menstrualnem koledarčku) jo imam bolj rad. Še vedno sem zaljubljen in še vedno se včasih zgodi, da mi v trebuhu ponagajajo metuljčki ... Saj veste, kateri – tisti ljubezenski.

KDAJ PA VIDVA?

Mladi pari so velikokrat "žrtve" preveč navdušenih sorodnikov in znancev, ki kar naprej sprašujejo o datumu poroke, pa kdaj bo čas za naraščaj ... Tem vprašanjem seveda nikoli ni ne konca, ne kraja.
Meni najbolj posrečeno vprašanje, navezujoče na najino skupno prihodnost, nama je zastavil moj bodoči tast. Pri zrelih 50. letih je že dvakrat dedek (ima dve čudoviti vnukinji), a je vseeno izjavil: "A vidva mislta met kdaj otroke? Al bosta samo pse zbirala?" Naj ne pozabim: imava točno ENEGA psa.

Ob vseh vprašanjih in namigovanjih o zaroki, poroki in naraščaju, sva tudi sama malce predebatirala celotno situacijo. Že prej sva se veliko pogovarjala o skupnih načrtih, željah – brez tega v zdravi zvezi tako ali tako ne gre.
Zaroka je zato nekako izgubila svoj čar. Tako ne bo šlo – ne bom se poročil v veselje drugih.
Poročila se bova, ko bova sama čutila, da je čas za to. Pogovorila sva se in sklenila, da bova celotno zadevo za nekaj časa prestavila.

(pssst, mislim, da je Manca vseeno upala, da jo bom kmalu zaprosil ...)
... sam pa sem že koval načrt. Kako poskrbeti za presenečenje?

MAGIČNO ŠTEVILO 9

Dolgo sem tuhtal in končno dodelal "popoln" načrt, ki pa je klavrno propadel.
Načrtoval sem 9 romantičnih zmenkov: vsak naj bi predstavljal 1 leto najine zveze in vsak naj bi bil še boljši od prvega. Pred mano je bila težka naloga. Že takoj se je izkazalo, da sem si zadal nedosegljive cilje – prvi zmenek je bil namreč katastrofalen!
Prišlo je do manjše spremembe: pripravil ji bom 8 (pod)povprečnih zmenkov, ki jo bodo počasi odvrnili od ideje, da razmišljam o poroki, nato pa jo bom na zadnjem, devetem zmenku, presenetil, šel na kolena in jo zaprosil.

Spet sem dolgo premišljeval in končno našel popolno zaročno darilo, ki bo dodalo piko na "i" popolni zaroki. V najino zaroko sem vključil, v Sloveniji malo manj poznani rek: "Something old, something new, something borrowed, something blue and a sixpence in her shoe" in tako poskrbel, da bo le-ta res posebna in samo najina.
Pripravil sem vseh 5 daril – najprej nekaj starega (prstan, ki mi ga je v ta namen podarila mami), sledilo je nekaj novega (zaročni prstan), zatem nekaj izposojenega (za nedoločen čas izposojena značka/broška njene najboljše prijateljice), še nekaj modrega (ročno narejena modra podvezica) in na koncu kovanček (za v njen čevelj) – nato pa izdelal še šatuljico, v katero bo po poroki lahko pospravila svoje dragocenosti (in jih morda nekoč predala najinim otrokom).
Pripravljen sem bil ... Kaj pa ona?

Vseh 8 zmenkov je bilo groznih! Na čase sem ji kar malo težko pogledal v oči – da se ne bi izdal.
Čas je bil za zadnji, deveti zmenek!

"ZAPRI OČI ..."

Zadnji zmenek se je odvijal pri "najinem" drevesu, na katerem je lovska opazovalnica. Tu sva imela enega prvih zmenkov in sem sva se kasneje še kar nekajkrat vrnila – ob posebnih priložnostih.
Bila je sobota, do njenega rojstnega dne je bilo še manj kot en teden – ničesar ni posumila, verjetno je mislila, da ji pripravljam zgodnje rojstnodnevno presenečenje.

Z rutko sem ji prevezal oči, jo posedel na odejo in jo nekaj časa samo opazoval. Čudovita je. Hihitaje me je spraševala o mojih "skritih" načrtih in poskušala špegati mimo rutke. Res bom to storil – zaročil bom najlepšo žensko na svetu!

Nalil sem nama šampanjec, ji odstranil rutko in jo poljubil. Zagledala je napis na drevesu: "Poroči se z mano".
Pokleknil sem, ona pa je zajokala.

Podal sem ji šatuljico in ji razložil "čudna" darilca. Pogledala me je v oči in ... Čas se je ustavil, razmišljal sem vse mogoče ... "Boš kaj rekla?!"
Spomnim se le, da je rekla: "JA!" in me poljubila.

ZAROČENA!!!

To je bil najsrečnejši dan mojega življenja. Počutil sem se (še) veliko bolj povezanega z njo – bolj kot kadarkoli poprej. Ponovno sem se zaljubil ... V svojo pun... ZAROČENKO Manco.

Bil sem srečen, kot še nikoli.

Je bila tudi vajina zaroka nekaj posebnega? Delita zgodbo z nami. Pišita nam na info@zaobljuba.si.