Ponosen, da sem lahko del poročne zgodbe

»Da te ljubim, spoštujem in varujem do konca svojega življenja. Da sem in bom tvoj in da bova skupaj stopila na pot življenja. Ob tebi si želim odkrivati svet in s tabo deliti sanje. Ali me vzamešlza moža?«

»Da« je odgovor, ki me vedno znova očara in mi privabi solze na oči. Trenutek, ko si dva obljubita, da sta eno in da bosta skupaj postala še več, kot sta bila vsak posebej. Da bosta skupaj ustvarjala novo življenje in da bosta skupaj gradila družino, ki bo njuna. Ti trenutki so zame na poroki ključni, najlepši in tudi najbolj iskreni. Ko si obljubita, da je njuna zveza le potrditev vsega, kar se je in kar se bo zgodilo. Da bo poročni dan tisti, ki bo le njun spomin na dan, ko sta si obljubila večno ljubezen in zvestobo do konca življenja. Nikoli nisem pomislil, da bi lahko na ta dan pričakoval kaj drugega kot pozitivna čustva, izkazovanje ljubezni, veliko smeha in solz sreče.

Moji poročni pari so prišli v moje življenje kot gostje, ki so me prosili, da skupaj izpeljemo njun poročni dan. In vesel sem in ponosen, da sem lahko del njune in vajine poročne zgodbe. Da lahko skupaj z njima odkrivam, pripravljam in organiziram vse dobro, ki se bo odvilo v nekaj urah na dan, ki mu pravimo poročni dan. A vendar za ta dan delamo in ustvarjamo spomine, ki bodo ostali za večno vama in meni.

Nasmeh, sreča, zadovoljstvo, tudi dvom, strah, pričakovanja, želje, zamisli, spori, doživetja, ustvarjanja, spoznanja, odločitve, priprave, izvedba in prijateljstva, vezi, ki se ustvarijo in trajajo.

Poročni dan je eden od dni, kjer je v 24 urah združeno toliko različnih čustev in občutkov. Zgodi in pripeti se marsikaj, a vendar se dogaja, odvija, razvija in doseže svoj vrhunec. Se počasi umiri in odide z novim dnem v novi dan vajinega skupnega življenja.

Sliši se romantično, prijazno, pripravljeno in organizirano. A vendar ni tako enostavno. Že mesece pred poroko sta prišla do mene, ko smo prvičazačeli razvijati idejo o poroki, kaj je treba storiti in kaj nas čaka, do zadnjega, ključnega dne. Na začetku je veliko zastavljenih vprašanj, ki jih s trudom in vztrajnostjo predelamo do poročnega dne.

To so srečanja, sestanki, kavice, urejanje misli in kar nekaj zapisanih sporočil, preden zaključimo priprave, ki so v vajino zadovoljstvo in v mojo srečo. Kot ljubitelj porok, ki letno spremljam in naredim kar nekaj takih priprav, priznam, da je prav zanimivo in vedno drugače, kako pari doživljajo pripravo in poročni dan. Vsem sta skupni ljubezen in želja, da si na poročni dan obljubita ljubezen, zvestobo in spoštovanje. A videnja in predstave o tem, kako bi moral biti poročni dan pripravljen in narejen, so popolnoma različna. Tudi če me danes vprašate, kako si predstavljam poročni dan, bom odgovoril, da ne vem. Šele ko se s parom spoznam in dobim od njiju več informacij, si lahko v glavi ustvarim sliko poroke, ki si jo želita, in se vama počasi približam z zamislimi, kakška naj bi bil vajin dan. Tudi če vidiš na tisoče slik, niti ena ni točno takšna, kot si jo želita vidva. Zakaj? Ker ni vajina. Vajino šele sestavljamo in iz vajinih slik in spominov bodo drugi pari gradili svoje spomine in svojo poroko. Vsak od vas pa postavlja in sestavlja delček zgodovine porok in poročnih zgodb.

Le kaj pripraviti na poročni dan, da bo drugačen, zanimiv in poseben? Le zakaj bi se obremenjevala s tem vprašanjem? Drugačen je zato, ker je vajin, in ni kot vsak dan v življenju, zanimiv je, ker je prvi tak dan v življenju, in poseben, ker ga bosta pomnila za vedno. Ali ni to dovolj, da se vajina zgodbe vpiše v zgodovino poročnih zgodb, ki bodo postale legende in »poročne pravljice« za mnoga nova doživetja parov, ki bodo šli po vajini poti? Vsak dodaten korak, vsaka dodatna priprava, okrasitev, dekoracija, postavitev, izbira vajinemu dogodku le doda glamur in slavnost vajinega dne. Vse, kar dodamo, je le pika na i, ki sestavlja in predstavlja vajino poročno zgodbo vama, svatom in vsem, ki bodo občudovali čudovite poročne fotografije kot spomin na izjemen dan, ki sta se mu predala popolnoma in z njim pokazala svojo ljubezen, svoje namene in predanost vsem prisotnim na poroki. In ja, poročni dan ni začetek nove zgodbe, je le mejnik v vajini ljubezni, ko je vajina ljubezen postala še močnejša in izrazitejša. Predanost drug drugemu, ljubezen in začetek zgodbe seže tja, ko sta se prvičeprijela za roko in ko sta si izmenjala prvi poljub. A ni bilo sladko, doživeto in iskreno? A ni bil to dan, ki je zaznamoval vajin začetek in vajino pot do poročnega dne. In če zdaj pomislita nazaj in povzameta vse besede in vse misli, vse, kar se je zgodilo, in vse, kar si želita, sta postala lastnika največje in najlepše ljubezenske zgodbe – vajine zgodbe, ki je postala vajina poročna zgodba in pravljica za lahko nočaza vajino prihodnost, ki v postelji že čaka na vajin poljub in objem. Sta del zgodbe, ki jo gradita sama in ki se ravnokar odvija pred vama in razvija v vajinih srcih, mislih ter duši. In vajina zgodba je tista, ki potrdi odločitev za zadnji »da« v vajinem življenju. Zavedno ti, ki delišvlivljenje, doživetja in strasti z mano. In ti si tisti, s katerim zvečer ležem v posteljo, se zjutraj zbudim in ni mi treba razmišljati kam gre moje življenje. S tabo in ob tebi.

Dovolite, da zaključim z mislijo iz Biblije, ki pravi »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brnečebron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi ničlne koristi. Ljubezen nikoli ne mine. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane«.

Benjamin Kračun, poročni guru