Ko po dežju posije sonce

Že takoj, ko mi je dragi nadel zaročni prstan in sva določila datum poroke, 23. avgust, po mnenju mnogih srečni datum, sva začela načrtovati poroko. Točno sva vedela, kaj želiva, katere lokacije, kakšne barve, katere izvajalce. Pripravljalno obdobje zna biti lepo in resnično stresno, če se za poroko trudiš maksimalno, ampak najine priprave so bile večinoma nočna mora. Ve se, da gre pri pripravah kakšna malenkost narobe, ampak nama se nikakor ni izšla niti ena sama stvar.

Po menjavi štirih cvetličark, ker so nama vse iz neznanih razlogov odpovedale, smo za cvetno dekoracijo na koncu poskrbele same s prijateljicami. Ker sva izbrala lokacijo cerkvene poroke zunaj svojih matičnih župnij, so si naju župniki podajali kot žogice, na koncu sva petemu župniku že sitna odvrnila, da če ne naredi zapisnika, bova cerkveno poroko odpovedala. Zamenjala sva dva DJ-a, v zadnjem trenutku poiskala novo lokacijo pogostitve, ker so v prejšnji zamenjali menedžerja in nov ni hotel ustreči najinim željam, dva tedna pred poroko so nama sporočili, da naročene poročne knjige ni mogoče dobiti, naročene vaze za cvetlično dekoracijo pa so se dostavljavcu razbile. Vse druge nezgode so bile proti tem resnično malenkosti.

Najbolj kritičen je bil zadnji teden pred poroko. En teden prej je nepričakovano umrla ženinova babica, ki si je poroke najbolj želela. Že naslednji dan nama je župnik odpovedal cerkveno poroko, ker zanj nisva bila dovolj primerna kandidata. Kolegica, ki naju je učila plesati, je doživela spontani splav v visoki nosečnosti in plesa nismo uspeli dokončati. Hotel nama je odpovedal rezervacijo bazena za zabavo, ker se je vremenska napoved drastično spremenila in vse je kazalo na nevihten ter deževen dan. Močno sva se sprla z očetom, ker nisem želela sprejemati njihovih zamisli za poroko, zato se je odločil, da mojo poroko preskoči. Pika na i je bil dan pred poroko. Moja poročna obleka ni bila popravljena, ker je šivilja zamenjala datum popravila. Naročeni makroni, namenjeni kot darilo za goste, niso uspeli in barman mi je sporočil, da je zbolel in da ne bo mogel mešati cocktailov na poroki.

Svet se je sesul. Vse malenkosti, vse velike težave, vsa črnina, bolečina, trepetanje.  Vse se je zgrnilo na naju in nama kvarilo veselje pri pripravah na ta čudoviti dan. Odpovedala sem poroko. Dvignila roke nad sanjami, ker je vse kazalo, da nama ta dan ni usojen. Moj dragi me je tolažil in brisal solze nemoči. In končno sva se zvečer odločila – poroka bo!

Že zgodaj sva vstala in stopila v siv, mrzel poletni dan. Opravila sva vse malenkosti in se odpravila v hotel, da se urediva za najin najpomembnejši dan. Ves čas mi je pogled bežal proti morju – kakšna sivina, kakšna nevihta! Celo dopoldne je lilo kot iz škafa in nič ni moglo popraviti moje žalosti. Niti tolažba prijateljic, niti misel, da se poročim, niti ljube besede mojega dragega. 

Ko sem stopila v avto in se odpeljala do cerkve, je dež prenehal. Na usta se je narisal nasmeh in ko sem stopila pred domače in prijatelje, je sreča napolnila moje srce. Ko sva si na pomolu ob morju še enkrat prisegla svojo ljubezen, je posijalo sonce in nas ovilo v nežno toplino. 

Za nami je bil čudovit, nepozaben dan. Svatje so nam pripravili neverjetna presenečanja in prijatelji so okrasili dvorano v zadnjem trenutku, saj je bila zabava ob bazenu zaradi slabega vremena odpovedana. Končno so se vse stvari poklopile in najin poročni dan je bil en sam čudež – vse je bilo več kot popolno in veliko bolje, kot sva pričakovala. Sonce je popoldne pregnalo sive oblake in vse trpljenje pred poroko je bilo dokončno pozabljeno. Je bil datum 23. avgust res srečen datum? Več kot to, bil je edini pravi sanjski datum.

Poglej si poročne fotografije para >>