od kod izvirajo poročni običaji

Najbrž ste se med načrtovanjem poroke vprašali, zakaj  podvezica, poročni šopek ali enake obleke družic. Ali ste kdaj pomislili, da bi raziskali, kako so nastali ti globoko ukoreninjeni poročni običaji? Prihranite čas za izbor glasbenikov, prostora, poročnega fotografa in si o vsem preberite spodaj.

Vas zanima pomen metanje podvezice, nekaj modrega, pripetega na obleko, enake obleke družic … V tem članku lahko preberete nekaj zanimivosti o poročni tradiciji.

Žila ljubezni ali zakaj je zaročnemu in poročnemu prstanu namenjen prstanec leve roke? Nekoč so verjeli, da je ta prst povezan neposredno z vašim srcem. Povezovala naj bi ju žila Vena Amoris (ljubezenska žila). Več o tem si lahko preberite v zapisu o poročnih prstanih.

Belo poročno obleko je šele leta 1840 popularizirala britanska kraljica Viktorija. Fotografije njene poročne obleke so obkrožile svet, trend pa je očitno vzbudil željo po posnemanju. Svet je bela poročna obleka obnorela v 50. letih prejšnjega stoletja z vzponom televizije, ki je predvajala poročne izseke v belo oblečene znane lepotice, kot je bila Grace Kelly.

Nekoč je bila izbira lažja: ženske so si za poroko nadele svojo najboljšo obleko. Seveda pa je bela tudi simbol veselja, bogastva in nedolžnosti.

Enake obleke družic naj bi pripomogle k zakonski sreči. Tradicija, ko so od družic zahtevali, naj se enako oblečejo, izvira še iz rimskih časov, ko so ljudje verjeli, da bodo med svati pomešani tudi zli duhovi, ki bodo (kako neotesano!) poskušali uročiti mladoporočenca. Enake obleke so zmedle zle duhove in tako poskrbele za srečo ženina in neveste.

Tudi  tančica je povezana z vero v zle duhove. Tančica naj bi po mnenju starih Grkov in Rimljanov mladoporočenca obvarovala pred njimi.

Z zlimi duhovi pa še nismo končali – ti naj bi na nevesto prežali tudi izpod praga. Rešitev: ženin zagrabi nevesto in jo ponese v njuno novo domovanje.

Slab duh oziroma telesne vonjave pa so razlog za nošenja poročnega šopka. To je še iz časov, ko je “vladalo“ splošno pomanjkanje skrbi za osebno higieno in so neprijetne vonjave poskušali zakriti z vonjem svežega cvetja. Tudi šopek je bil precej drugače sestavljen od današnjega: bodičaste rastline, začimbe in česen – da bi le odgnal slab vonj.

Metanje podvezice ima dva pomena: služilo naj bi kot nekakšno potrdilo, da je nevesta izgubila nedolžnost, hkrati pa ženin z metanjem podvezice odvrže tudi samsko življenje ter prevzema zakonske obveze in radosti. Sicer pa naj bi po tradiciji katerikoli kos nevestinega oblačila prinašal srečo. Morda je prav to razlog, da je včasih med moškimi bolj borbeno za podvezico kot pri ženskah za šopek.

Pomen običaja, da naj bi nevesta nosila nekaj novega, nekaj starega, nekaj modrega in nekaj sposojenega, nosi simboliko optimizma v prihodnosti (novo), kontinuitete (staro), sposojene sreče (sposojeno) ter čistosti, ljubezni in zvestobe (modro).

Zgodovina poročne torte nas spet popelje v čas starega Rima, ko so med poročnim obredom nad glavo neveste prelomili štruco posebnega poročnega kruha. To je simboliziralo prelom nevestine deviškosti in njeno predajo novemu poglavarju družine – možu. Že od nekdaj  so verjeli, da naj bi poročne torte prinašale mlademu paru čistost, plodnost in lojalnost, torej srečo.

Tudi skupno rezanje torte ima svojo simboliko – mladi par tako opravi prvo skupno dejanje. Ko drug drugega hranita s torto, sporočata, da želita skrbeti drug za drugega. Po starem prepričanju torta, ki jo svatom ponudita mladoporočenca, prinaša srečo. Kdo bi se ji potemtakem odrekel?

Izraz medeni tedni izhaja iz medu. Pravijo, da naj bi bil nordijskega poganskega izvora, pomenil pa naj bi nekaj podobnega kot danes; umik mladoporočencev od sveta, le da je par nekoč svoje veselje med tedni umika podkrepil z medenim vinom. Medeno vino naj bi delovalo kot afrodiziak, kar vodi k velikemu številu potomcev in k sreči.