Nepozabna dekliščina, ki je trajala več dni, se po norih doživetjih, ki so jih punce bodoči nevesti pripravile v Ljubljani seli naprej. Natančneje proti Zadru ...
Jeeeej, na morje gremo, sem pomislila, in skoraj takoj v roke prejela nov izziv.
Ustavile smo se na prvi bencinski postaji, kjer so me preoblekle v novo opravo in mi naročile: »Kot veš, je čistoča zelo pomembna. Dokaži nam, da znaš dobro očistiti avto in v kriznih časih zaslužiti kak evro za osnovne potrebščine. Na primer pijačo.« Uf, to je bilo smeha! Ampak nekaj avtov sem res lepo očistila, lastniki so bili po odzivu sodeč prav zadovoljni. Vajo smo ponovile še na nekaj naslednjih črpalkah do Zadra, pa tudi rože od prejšnjega dneva so šle v promet, tako da smo si prislužile še nekaj denarja.
Popoldne pa smo končno prispele na cilj in se nastanile v čudovitem stanovanju v centru mesta. Na hitro smo si opomogle od vožnje, nato pa je že sledila priprava na večerni izhod. Dresscode črna majčka in za vse enako pisano krilce + nasmešek je poskrbel, da je bil skupinski look popoln.
Večerni utrip v poletnem Zadru je bil v polnem teku, naša pozitivna energija pa se je samo stopnjevala. Za začetek sem morala zbrati 7 poljubčkov fantov iz različnih držav, od katerih sta morala biti 2 še z različnih kontinentov. Na prvi pogled težka naloga, ki pa sem jo tekom večera uspešno opravila. No, nekaj lupčkov je bilo še za rezervo, samo povem.
Nato sem morala, na podlagi ključnih besed, ki jih je prav zarotniško mojemu organizacijskemu odboru posredoval moj (bodoči) mož, povedati 5 najbolj skrivnostnih, žgečkljivih in malce štorastih prigod, ki so se mi kdaj pripetile.
Zabava se je nadaljevala s plesnimi in ostalimi spontanimi izzivi še dolgo v noč, tik pred spanjem pa me je že pričakala naloga za naslednje jutro. Listek se je glasil takole: »Dobra žena je tudi dobra gospodinja. Poskrbi za prijetno prebujanje svojih prijateljic z zajtrkom. Vnaprej hvala za kavo. Že diši …«.
Tako mi naslednje jutro ni preostalo drugega, kot da jo mahnem na bližnjo tržnico, medtem ko so ostale gospodične še sladko spale. Doma jih je čez kakšno urico res pričakal obilen zajtrk in omamni vonj kave.
Temu je sledil dolg sprehod po mestu, posedanje v ležalnikih v senci mogočnih dreves in srkanje koktajlov ter seveda tudi obvezen skok v morje. Do večera smo si opomogle ravno toliko, da so punce ocenile, da je čas, da opravim še poslednji izziv, in sicer kviz o mojem bodočem soprogu.
Glede na veliko mero ujemajočih se odgovorov so potrdile, da so bile vse naloge, vključno z zadnjo, opravljene z odliko in mi v roke pomolile še zadnji listek: »Do tu ti je šlo odlično, ampak želimo, da nam še uradno nekaj obljubiš. Prepričljivo preberi zaprisego.« Tako sem morala še uradno zapriseči, da ne bom postala dolgočasna, zapečkarska žena, da si ne bom nehala urejati pričeske, da ne bom nikoli zanemarjala druženja s prijateljicami in še nekaj enako pomembnih točk. In prislužila sem si uradno dovoljenje, da se poročim.
Mislim, da preostanek večera ni bil splaniran tako, kot se je iztekel, a na tem mestu ne bom šla v podrobnosti. Občutek za primeren dresscode se žal je izgubil nekje med vso evforijo, tako da je bil večerni izhod namesto paše za oči bolj podoben kokoškam na paši. Pa nič zato, doza smeha je bila zato podvojena in vse se je dobro končalo. Metale smo šopek in tako določile kandidatko za naslednjo dekliščino, igrale polnočni nogomet z domačini, pile domačo medico, spet jedle pico in se imele super.
Zadnji dan smo potrebovale, da smo prišle k sebi, se dodobra sestavile, si privoščile eno dobro kosilo in Zadru samo še pomahale v slovo.
Bilo je noro. Hvaležna sem, da imam takšne prijateljice, ki so teh nekaj dni preobrazile v neponovljivo doživetje, ki ga resnično ne bom pozabila nikoli. Tančica, ki me je spremljala ves čas, se je po 4 dneh iz bele prelevila v sivo, tu in tam dobila kakšno luknjo, pa tudi vonja nima zdaj preveč zavidljivega. Ima pa posebno mesto, kjer jo bom hranila še dolga leta, da me bo za vedno spominjala, čez kakšne ovire vse je morala, da sem jo tako zdelala.
Vsem bodočim nevestam iz srca privoščim takšno dekliščino, ki jim bo pisana na kožo in jim želim, da bi se jim prijateljice posvetile, kar se le da.
In za konec še nasvet: drage neveste, glede na to, da si organizirate že poroko, dovolite svojim prijateljicam, da v celoti poskrbijo za organizacijo vaše dekliščine. Zaupajte jim svoje želje in se pustite presenetiti, ne bo vam žal.
Ste zamudili prvi del? Preberete ga lahko TUKAJ.
Ali
VŠEČKAJ fotografije tebi ljubih porok in s tem prispevaj svoj
glas v Zaobljubini tekmi za najlepšo poroko leta.